V preteklem mesecu in pol smo bili deležni številnih nasvetov psihologov in drugih strokovnjakov, varuhov našega duševnega in telesnega zdravja, kako se soočiti s pandemijo koronavriusa, kako živeti in preživeti izolacijo, kako biti učinkoviti pri študiju na daljavo …, skratka kako s čim manj praskami prebroditi to za marsikoga med nami negotovo in stresno obdobje.
V psihološkem smislu je pandemija koronavirusa krizni dogodek, ki je prinesel v naša življenja številne spremembe. In to, kar doživljamo (tesnoba, zaskrbljenost, žalost, osamljenost …), je normalen odziv normalnih ljudi na neobičajne okoliščine.
Pri kriznem dogodku gremo običajno skozi različne faze: od začetne faze šoka in zanikanja, ker se nenadoma znajdemo izven znanega, izven svoje cone udobja, do obdobja panike, tesnobe, skrbi za lastno usodo, kar se kaže tudi v moteni dnevni rutini dela, prehranjevanja in spanja. Nato sledi predelava, sprejetje in prilagoditev – faza, v kateri ljudje veliko bolj realno ocenjujemo stanje in nevarnosti, vključimo spremembe v naš vsakdan in integriramo krizni dogodek v svoje življenje. Psihologi ocenjujejo, da smo trenutno v fazi predelave.
Nekaj nasvetov, kaj deluje, ko se spoprijemamo z obremenitvami v življenju in z različnimi kriznimi dogodki, ki za krajši ali dalji čas zamajejo naše telesno in duševno ravnotežje, je povzetih v nadaljevanju. Ob prebiranju nasvetov pa je dobro vedeti, da smo ljudje različni, zato je skupinske nasvete težko dajati. Vsak nasvet je za nekoga uporaben, ga lahko podpre v iskanju in ohranjanju stabilnosti, pri drugemu pa ne deluje. Enim bolj pomaga telesna aktivnost, drugim pa »kavč« in dobra knjiga.
Zato vzemite zase tisto, kar je prav vam. In se ne obremenjujte, če kateremu od nasvetov, čeprav se vam zdi dober, ne zmorete slediti. Spoprijemanje s stresom in kriznimi dogodki ni zelo enostavno delo in pogosto zahteva več kot nekaj nasvetov, kako se to naredi.
Skrb zase – nekaj nasvetov
