Z objektivom med nebotičniki in tradicijo
Moja fotografska praksa v Tokiu
Sem študent fotografije na Višji strokovni šoli Sežana in že od majhnih nog sem si želel obiskati deželo vzhajajočega sonca. Zahvaljujoč programu Erasmus+, ki mi je omogočil finančno podporo za praktično usposabljanje v tujini, trenutno svojo fotografsko kilometrino nabiram v enem najbolj fotogeničnih mest na svetu – v Tokiu.
Že ob prihodu sem ugotovil, da ne gre le za ogromno betonsko velemesto, temveč za kraj, kjer je vsaka malenkost narejena estetsko in s premislekom, kar daje mestu pravo dušo. Izjemno fascinantna je priročnost življenja tukaj: odlična hrana je na voljo 24/7, vlaki so sekundo točni in vozijo vsakih nekaj minut, specializirane trgovine pa ponujajo vse, kar si človek zamisli, ne glede na hobi ali poklic. Poleg tega so stanovanjske soseske neverjetno mirne v primerjavi s prometnimi središči, polnimi pisarn in turističnih atrakcij. Ko pa mestni vrvež postane preintenziven, se lahko kadarkoli zatečeš v katerega od čudovitih, izjemno fotogeničnih parkov ali templjev, ki jih v mestu nikoli ne zmanjka.
Praktično usposabljanje opravljam pri fotografu Kilakilu Parnellu, ki se posveča predvsem portretni fotografiji. Moje delo obsega asistiranje in samostojno fotografiranje na lokacijah, ustvarjanje vsebin za družbena omrežja ter digitalno urejanje fotografij. Velik del pozornosti pa namenjava tudi učenju pravilne komunikacije s strankami in ostalih poslovnih veščin, ki so nujne za uspeh samostojnega fotografa.
Rad bi se zahvalil vsem profesorjem, ki so mi pomagali omogočiti to neprecenljivo izkušnjo. Vsem sošolcem pa močno priporočam, da izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Erasmus+. Svet tam zunaj namreč skriva zgodbe, ki jih je preprosto vredno ujeti v objektiv.













